Trump pred vrhom Nata pod vprašaj postavil kolektivno obrambo

Ameriški predsednik Donald Trump je danes med letom na vrh Nata izjavil, da obstajajo različne interpretacije 5. člena severnoatlantske pogodbe, ki se nanaša na kolektivno obrambo. S tem je pred srečanjem v Haagu ponovno vzbudil pomisleke, ali bi ZDA vojaško branile zaveznice.

"Odvisno od vaše definicije. Obstaja več definicij 5. člena," je Trump dejal v odgovoru na novinarsko vprašanje o tem, ali je pripravljen spoštovati člen o kolektivni obrambi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V omenjenem členu piše, da pogodbenice soglašajo, da se oborožen napad na eno ali več pogodbenic šteje za napad na vse pogodbenice. Nadalje navaja, da bo v primeru takega oboroženega napada vsaka članica pomagala napadeni pogodbenici, "vključno z uporabo oborožene sile, da se ponovno vzpostavi in ohranja varnost severnoatlantskega območja".

Trump je sicer že marca vzbudil podobne pomisleke, ko je dejal, da ZDA ne bodo branile članic zavezništva, če te ne bodo plačale dovolj za skupno obrambo. Ameriški predsednik se bo udeležil vrha zavezništva Nato, med zasedanjem pa bo namesto v hotelu prenočil v kraljevi palači Huis ten Bosch v Haagu, ki mu jo je ponudil kraljevi par.

Von der Leyen: Do leta 2030 mora Evropa imeti vse, kar potrebuje za kredibilno odvračanje

Evropa se je na področju obrambe končno prebudila, pa je pred sredinim vrhom zveze Nato, na katerem se bodo voditelji članic po napovedih zavezali k zvišanju obrambnih izdatkov, dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Na forumu obrambne industrije je pozvala k spremembi miselnosti.

Von der Leyen je na forumu spomnila na marca predstavljeno belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe, ki v prihodnjih letih predvideva do 800 milijard evrov dodatnih naložb v obrambo držav članic EU. "Jutri bo vrh določil zgodovinski nov Natov cilj na področju obrambnih izdatkov. Vendar pa je to, kako vlagamo, enako pomembno kot to, koliko vlagamo," je povedala predsednica komisije.

Medtem ko Nato določa standarde in cilje zmogljivosti za članice zavezništva, lahko EU pomaga pri povezovanju različnih industrij, članic Nata z državami, ki to niso, ter civilne in obrambne industrije. Glede slednjega je poudarila, da je treba obrambni industriji zagotoviti neoviran dostop do ključnih tehnologij, ki se lahko uporabljajo tako v civilne kot vojaške namene.

Projektom za proizvodnjo tehnologij z dvojno rabo bo zato EU omogočila dostop do novih tovarn umetne inteligence, je napovedala. Gre za čipe, računalništvo v oblaku, satelite in umetno inteligenco.

"Vemo, da bo Rusija v prihodnjih petih letih sposobna preizkusiti našo zavezanost skupni obrambi. Do leta 2030 mora Evropa imeti vse, kar potrebuje za kredibilno odvračanje," je še povedala von der Leyen. "To od vseh nas zahteva spremembo miselnosti," je pozvala.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pozdravil načrte EU za povečanje naložb v obrambo. "Brez močne obrambne industrije ni obrambe in brez močne transatlantske vezi ni evropske varnosti. Zato moramo odpraviti ovire in spodbujati resnično transatlantsko obrambno sodelovanje. Evropa in Severna Amerika sta lahko samo skupaj kos izzivu," je povedal.

Poudaril je, da je treba storiti še več, saj Rusija, ki ima 25-krat manjše gospodarstvo od Nata, proizvede več obrambnih zmogljivosti. "Porabiti moramo več, da bi preprečili vojno. Zmagati moramo v tej novi proizvodni vojni," je dejal Rutte.